Search Menu

Primorska double

V soboto je bila po letnem koledarju v načrtu tura na Slavnik, a smo se odločili, da se ne splača voziti na Primorsko samo za en hrib. In smo naskočili dva ...

Slavnik: lotili smo se ga iz Prešnice. Začetek je bil nekam tih, saj ob Aljaževem tempu nikomur ni bilo do klepeta. A ko smo mu v nahrbtnik naložili par skal, se je umiril in tudi pogovor je stekel. Cesta do vrha je lepa in ne preveč strma, zato smo lahko uživali tudi ob pogledu na morje. Zaradi oblačnega vremena planincev ni bilo veliko, kar je bilo še posebej dobrodošlo na spustu - pravzaprav smo celo pot do Prešnice srečali samo tri pohodnike. Na zadnjem skalnem odseku je Aljaž (verjetno zaradi dodatne teže kamnov v nahrbtniku) dvakrat v 100 m preluknjal gumo. Kdor zna, pač zna. Na srečo avtomobili niso bili daleč, saj je vmes začelo tudi nekaj kapljati z neba. Hitro smo se vkrcali in odpeljali proti Ajdovščini.

Pod Čaven: začetek vzpona poteka po Resljevi poti, od katere pa žal ni ostalo veliko - po začetnih 100 m so jo popolnoma zrili in spremenili v makadamsko cesto. Nadaljevanje proti Predmeji gre po asfaltu, dokler se nismo odcepili na prečko proti Čavnu. Tu se je po slabem kilometru vzpon na veliko veselje vseh zaključil. Spust v Lokavec je v zgornjem delu v slabšem stanju, saj so pot zrili motoristi, a na dnu ni bilo nikogar brez nasmeha. O Aljaževih dogodivščinah, ki vključujejo vožnjo po zadnjem kolesu, grmovje in lužo, pa samo tole: drugič pridi zraven, pa boš vedel/a ;-)

Vozili smo: Jana, Roland, Aljaž, Borut, Andrej, Miha

Statistika: Prešnica - Slavnik 15 km / 560 viš.m., Ajdovščina - pod Čaven 21 km, 800 viš.m.

Proti Slavniku